Navodila za sintakso izrazov

Pri uporabi Microsoft Accessa se vam lahko zgodi, da morate delati z vrednostmi, ki niso neposredno v vaših podatkih. Denimo da morate za naročilo izračunati prometni davek ali skupno vrednost samega naročila. Te vrednosti lahko izračunate z izrazi.

Če želite uporabljati izraze, jih morate najprej zapisati z ustrezno sintakso. Sintaksa je nabor pravil, ki določa pravilno združevanje besed in simbolov v izrazih.

Poglejte na to tako: ko želite, da Access nekaj naredi, morate z njim govoriti v njegovem jeziku. Denimo, da želite Accessu povedati to: »Poglej v polje »DatumRosjtva« field v tabeli »Stranke« in mi povej leto rojstva stranke.« Ta izraz lahko napišete tako: DelDatuma("yyyy",[Stranke]![DatumRojstva]). Ta izraz je sestavljen iz funkcije DelDatuma in dveh vrednosti argumentov – »yyyy« in [Stranke]![DatumRojstva].

Poglejmo ta izraz podrobneje.

Primer izraza

1. »DelDatuma« je funkcija, ki pregleda datum in vrne določen del.

Namig : V Accessu 2010 je prvič graditelj izrazov, ki vključuje IntelliSense, tako da si lahko ogledate, katere argumente potrebujete za izraze.

2. Argument intervala pove Accessu, kateri del datuma je treba vrniti – v tem primeru »yyyy« pove Accessu, da vas zanima le leto v datumu.

3. Argument datuma pove Accessu, kje naj išče vrednost datuma – v tem primeru [Stranke]![DatumRojstva] pove Accessu, naj poišče datum v polju »DatumRojstva« v tabeli »Stranke«.

Kot vidite izrazi v Accessu uporabljajo jezik, ki ga je na začetku nekoliko težko brati. Z dobrim razumevanjem sintakse izraza in nekaj vaje pa branje postane lažje.

Preden začnete pisati izraze, se morate seznaniti z nekaterimi koncepti. V tem članku so opisani koncepti, ki jih morate razumeti, če želite uporabljati pravilno sintakso, opisana je tudi sintaksa, ki jo uporabljate v izrazih.

V tem članku ni razložena sintaksa SQL (Structured Query Language), niti ni namenjena kot uvod v sintakso VBA (Visual Basic for Applications).

V tem članku

Uvod

Predmeti, zbirke in lastnosti

Identifikatorji

Funkcije, operatorji in konstante

Uvod

Pri sestavljanju izraza združujete identifikatorje z uporabo funkcij, operatorjev in konstant. Vsak veljaven izraz mora vsebovati vsaj eno funkcijo ali vsaj en identifikator in lahko vsebuje tudi konstante ali operatorje. Uporabite lahko tudi izraz, ki je del drugega izraza, po navadi kot argument funkcije.

  • Identifikatorji in izrazi    Identifikator v izrazu ima običajno takšno obliko [Ime zbirke]![Ime predmeta].[Ime lastnosti].

    Opomba : Določiti morate le dovolj delov identifikatorja, da bo v kontekstu vašega izraza enoličen. Oblika identifikatorja [Ime predmeta] ni nič neobičajnega.

  • Funkcije v izrazih    Izraz, ki vključuje funkcijo, ima običajno takšno obliko: Funkcija(argument, argument), kjer je eden od argumentov po navadi identifikator ali izraz.

    Opomba : Za nekatere funkcije argumenti niso potrebni.

    Preden uporabite določeno funkcijo, preberite ustrezen članek s pomočjo, kjer najdete določene informacije o sintaksi te funkcije.

  • Operatorji v izrazih    Izraz, ki vključuje operator, ima običajno takšno obliko: Identifikator operator identifikator. V zvezi s to obliko obstajajo izjeme, kot je podrobneje razloženo v spodnjih tabelah v razdelku Operatorji.

  • Konstante v izrazih    Izraz, ki vključuje konstanto, ima običajno takšno obliko: Identifikator operator_primerjave konstanta.

Na vrh strani

Predmeti, zbirke in lastnosti

Vse tabele, poizvedbe, obrazci, poročila in polja v Accessovi zbirki podatkov so posamezno poimenovani predmeti. Vsak predmet ima ime. Nekateri predmeti so že poimenovani, npr. tabela »Stiki«, ki je ustvarjena iz Microsoft Office Accessove predloge za stike. Ko ustvarite nov predmet, ga poimenujete.

Ime nabora vseh članov določene vrste predmeta je zbirka. Nabor vseh tabel v zbirki podatkov na primer je zbirka. Nekateri predmeti, ki so člani zbirke v vaši zbirki podatkov, so lahko tudi zbirke, ki vsebujejo druge predmete. Na primer, predmet tabele je zbirka, ki vsebuje predmete polj.

Predmeti imajo lastnosti, ki jih opisujejo in zagotavljajo način za spreminjanje lastnosti predmetov. Predmet poizvedbe na primer ima lastnost Privzeti pogled, ki tako opisuje predmet kot tudi omogoča, da določite, kako bo poizvedba ob zagonu prikazana.

Na spodnji sliki so prikazane relacije med zbirkami, predmeti in lastnostmi:

Relacija zbirk do predmetov do lastnosti

1. Zbirka

2. Predmet

3. Lastnost

Na vrh strani

Identifikatorji

Ko v izrazu uporabite predmet, zbirko ali lastnost, se na ta element sklicujete z identifikatorjem. Identifikator vključuje ime elementa, ki ga želite identificirati, in tudi ime elementa, ki mu pripada. Identifikator za polje na primer vključuje ime polja in ime tabele, ki ji polje pripada. Primer takšnega identifikatorja najdemo v prejšnjem primeru izraza: [Stranke]![Datum Rojstva].

V nekaterih primerih je lahko že ime elementa identifikator. To drži, če je ime elementa enolično v kontekstu izraza, ki ga sestavljate. Preostanek identifikatorja nakazuje kontekst. Če na primer oblikujete poizvedbo, ki uporablja le eno tabelo, bodo že samo imena polj imeli vlogo identifikatorja, saj morajo biti imena polj v tabeli enolična v tej tabeli. Ker uporabljate le eno tabelo, je ime tabele nakazano v katerem koli identifikatorju, ki ga uporabite v poizvedbi za sklicevanje na polje.

V drugih primerih morate biti v zvezi z deli identifikatorja pri sklicevanju na delo eksplicitni. To drži, če identifikator ni enoličen v kontekstu izraza. Če obstaja dvoumnost, morate eksplicitno določiti dovolj delov identifikatorja, da bo enoličen v kontekstu. Denimo, da želite oblikovati poizvedbo, ki uporablja tabel z imenom »Izdelki« in tabelo z imenom »Naročila«, obe tabeli pa vključujeta polje z imenom »IDIzdelka«. V takšnem primeru mora identifikator, ki ga uporabljate v poizvedbi za sklicevanje na eno ali drugo polje IDIzdelka, poleg imena polja vključevati tudi ime tabele – na primer [Izdelki]![IDIzdelka].

Operatorji identifikatorja    V identifikatorju lahko uporabite tri operatorje.

  • Operator s klicajem (!)

  • Operator s piko (!)

  • Operator z oglatimi oklepaji ([ ])

Te operatorje uporabite tako, da na začetek in konec vsakega identifikatorja postavite oglate oklepaje, nato pa jih združite, pri čemer uporabite bodisi klicaj bodisi piko. Na primer, identifikator za polje z imenom »Priimek« v tabeli z imenom »Zaposleni« lahko izrazite kot [Zaposleni]![Priimek]. Operator s klicajem pove Accessu, da je tisto, kar sledi, predmet, ki pripada zbirki, ki je pred operatorjem s klicajem. V tem primeru je [Priimek] predmet polja, ki pripada zbirki [Zaposleni], ki je sama po sebi predmet tabele.

Opomba : V ožjem smislu, ni vam treba vedno vnesti oglatih oklepajev na začetek in konec identifikatorja ali delnega identifikatorja. Če v identifikatorju ni presledkov ali drugih posebnih znakov, Access pri branju izraza samodejno doda oklepaje. Kljub temu je dobro, če sami vnesete oklepaje in se tako izognete morebitnim napakam, poleg tega pa je zaradi oklepajev lažje vizualno ločiti identifikator kot del izraza.

Na vrh strani

Funkcije, operatorji in konstante

Za ustvarjanje izraza pa ne potrebujete le identifikatorje, temveč morate tudi izvesti neko dejanje. Za izvajanje dejanj v izrazu uporabljate funkcije, operatorje in konstante.

Funkcije

Funkcija je postopek, ki ga lahko uporabite v izrazu. Za nekatere funkcije, kot je Datum, vami ni treba narediti ničesar, da bi delovale. Za večino funkcij pa je potreben ukrep, ki se imenuje argumenti. V primeru na začetku tega članka funkcija DelDatuma uporabi dva argumenta: argument interval (z vrednostjo »yyyy«) in argument datum (z vrednostjo [Stranke]![DatumRojstva]). Za funkcijo DelDatuma sta potrebna vsaj ta dva argumenta (interval in datum), čeprav je mogoče uporabiti do štiri argumente.

Opomba : Če funkcija vsebuje več argumentov, so ti argumenti ločeni z vejicami.

Na spodnjem seznamu so prikazane nekatere funkcije, ki se pogosto uporabljajo v izrazih. Če želite več informacij o sintaksi, ki jo uporabljate s posamezno funkcijo, kliknite povezavo za vsako posamezno funkcijo.

  • Datum Funkcija Datum se uporablja za vstavljanje trenutnega sistemskega datuma v izraz. Po navadi se uporablja v povezavi s funkcijo Oblika in tudi v povezavi z identifikatorji polja za polja, ki vsebujejo podatke o datumu/času.

  • DelDatuma Funkcija DelDatuma se uporablja za določitev ali izločitev dela datuma – po navadi se datum pridobi iz identifikatorja polja, včasih pa iz vrednosti datuma, ki jo vrne druga funkcija, npr. Datum.

  • DatumskaRazl Funkcija DatumskaRazl se uporablja za določitev razlike med dvema datumoma – po navadi med datumom, ki je pridobljen iz identifikatorja polja, in datuma, ki je pridobljen z uporabo funkcije Datum.

  • Oblika Funkcija Oblika se uporablja za uveljavitev oblike za identifikator in tudi za uveljavitev oblike za rezultate druge funkcije.

  • IČe Funkcija IČe se uporablja za oceno izraza kot »true« ali »false«. Nato funkcija vrne eno določeno vrednost, če je izraz ocenjen kot »true«, in drugo določeno vrednost, če je izraz ocenjen kot »false«.

  • VNiz Funkcija VNiz se uporablja za iskanje položaja znaka ali niza znotraj drugega niza. Iskani niz se po navadi pridobi iz identifikatorja polja.

  • Levo, Sredi in Desno Te funkcije se uporabljajo za izvlečenje zankov iz niza tako, da začnejo s skrajno levim znakom (Levo), na določenem mestu na sredini (Sredi) ali pa s skrajno desnim znakom (Desno). Po navadi se uporabljajo v povezavi s funkcijo VNiz. Niz, iz katerega te funkcije izvlečejo znake, je običajno pridobljen iz identifikatorja polja.

Seznam funkcij po kategorijah najdete v članku Funkcije (urejena po kategorijah).

Operatorji

Operator je beseda ali simbol, ki označuje določeno aritmetično ali logično relacijo med drugimi elementi izraza. Operatorji so lahko:

  • Aritmetični, kot je znak plus (+).

  • Operatorji primerjave, kot je enačaj (=).

  • Logični operatorji, kot je Not.

Operatorji se običajno uporabljajo za označevanje relacije med dvema identifikatorjema. V spodnji tabeli so opisani operatorji, ki jih lahko uporabljate v Accessovih izrazih.

Aritmetični operatorji   

Z aritmetičnimi operatorji lahko izračunate vrednost, če imate dve števili ali več ali če želite spremeniti znak števila iz pozitivnega v negativno.

Operator

Namen

Primer

+

Vsota dveh števil.

[Delna vsota]+[ProdajniDavek]

-

Najde razliko med dvema številoma ali označi negativno vrednost števila.

[Cena]-[Popust]

*

Pomnoži dve števili.

[Količina]*[Cena]

/

Razdeli prvo število z drugim številom.

[Skupaj]/[ŠteviloElementov]

\

Zaokroži obe števili v celo število, razdeli prvo število z drugim številom in nato prireže število na celo število.

[Registrirano]\[Sobe]

Mod

Razdeli prvo število z drugim številom in vrne le ostanek pri deljenju.

[Registrirano] Mod [Sobe]

^

Vrne število s potenco eksponenta.

Število ^ eksponent

Operatorji primerjave   

Z operatorji primerjave primerjate vrednosti in dobite rezultat, ki je ovrednoten kot »True«, »False« ali »Null« (neznana vrednost).

Operator

Namen

<

Ovrednoti, če je prva vrednost manjša od druge vrednosti.

<=

Ovrednoti, če je prva vrednost enaka kot druga vrednost ali manjša od nje.

>

Ovrednoti, če je prva vrednost večja od druge vrednosti.

>=

Ovrednoti, če je prva vrednost enaka kot druga vrednost ali večja od nje.

=

Ovrednoti, če je prva vrednost enaka kot druga vrednost.

<>

Ovrednoti, če prva vrednost ni enaka kot druga vrednost.

V vseh primerih je rezultat ovrednoten kot »null«, če je prva ali druga vrednost »null«. »null« predstavlja neznano vrednost, zato je rezultat vsake primerjave, ki vsebuje vrednost »null«, prav tako neznan.

Logični operatorji    

Z logičnimi operatorji združujete dve vrednosti in jih ovrednotite kot »true«, »false« ali »null«. Logični operatorji se imenujejo tudi operatorji Boolean.

Operator

Uporaba

Opis

And

Izr1 in Izr2

»True«, če sta »Izr1« in »Izr2« ovrednotena kot »true«.

Or

Izr1 ali Izr2

»True«, če je bodisi »Izr1« bodisi »Izr2« ovrednoten kot »true«.

Eqv

Izr1 Eqv Izr2

»True«, če sta oba, »Expr1« in »Expr2«, ovrednotena kot »true«, ali če sta oba, »Izr1« in »Izr2«, ovrednotena kot »false«.

Not

Ni izr

»True«, če je »Izr« ovrednoten kot »not true«.

Xor

Izr1 X ali Izr2

»True«, če je bodisi »Izr1« ovrednoten kot »true«, bodisi je »Izr2« ovrednoten kot »true«, nista pa tako ovrednotena oba.

Operatorji spajanja    

Z operatorji spajanja kombinirate dve besedilni vrednosti tako, da dobite en niz.

Operator

Uporaba

Opis

&

niz1 in niz2

Združi dva niza v en niz.

+

niz1 + niz2

Združi dva niza v en niz in propagira vrednosti »null«.

Posebni operatorji    

Posebne operatorje uporabljate, kot je opisano v spodnji tabeli.

Operator

Opis

Dodatne informacije

Is Null ali Is Not Null

Določa, ali je vrednost ovrednotena kot »Null« ali »Not Null«.

Like "pattern"

Primerja ujemanje vrednosti nizov z operatorji z nadomestnimi znaki ? in *.

Operator Like

Between val1 And val2

Določa, ali je številska ali datumska vrednost v obsegu.

Operator »Between...And«

In(niz1,niz2...)

Določa, ali je vrednost niza znotraj niza vrednosti niza.

In Operator

Konstante

Konstanta je znana vrednost, ki se ne spremeni in jo lahko uporabite v izrazu. V Accessu so štiri pogosto uporabljane konstante:

  • True    Označuje nekaj, kar je logično resnično.

  • False    Označuje nekaj, kar je logično neresnično.

  • Null    Označuje, da manjka znana vrednost.

  • "" (prazen niz)    Označuje vrednost, za katero je znano, da je prazna.

Konstante se lahko uporabijo kot argumenti za funkcije in se lahko uporabijo v izrazu kot del pogoja. Tako lahko na primer uporabite konstanto praznega niza ("") kot del pogoja za stolpec v poizvedbi, da ovrednotite vrednosti polja za ta stolpec tako, da kot pogoj vnesete to: <>"". V tem primeru je <> operator, "" pa je konstanta. Če ju uporabite skupaj, označujeta, da bi morali identifikator, za katerega sta uporabljena, primerjati s praznim nizom. Vrnjen izraz je ovrednoten kot »true le, če vrednost identifikatorja ni prazen niz.

Opomba : Bodite previdni pri uporabi konstante Null. V večini primerov uporabe konstante Null v povezavi z operatorjem primerjave vrne napako. Če želite primerjati vrednost s konstanto Null v izrazu, uporabite operator Is Null ali Is Not Null.

Če želite več informacij o uporabi izrazov, si oglejte članek Ustvarjanje izraza.

Na vrh strani

Razširite svoja znanja
Oglejte si izobraževanje
Prvi dobite nove funkcije
Pridružite se programu Office Insider

Vam je bila informacija v pomoč?

Zahvaljujemo se vam za povratne informacije.

Zahvaljujemo se vam za povratne informacije. Videti je, da bi vam prišla prav pomoč enega od naših Officeovih agentov za podporo.

×